Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kdo je arhitekt trenutno najboljšega moštva lige NBA, Oklahoma City Thunder? V ozadju franšize že vrsto let deluje Sam Presti, po mnenju večine najboljši generalni direktor čez lužo.
Medtem ko se košarkarji iz univerzitetne lige NCAA v ligo NBA večinoma prebijejo prek nabora, je Sam Presti našel precej drugačno pot. Po štirih letih na univerzah Virginia Wesleyan (1995–1997) in Emerson (1997–1999) se kot košarkar ni proslavil ter bil brez možnosti za izbor na naboru. A kljub temu je pustil svoj pečat kot nekdo, ki premore neverjetno delovno vnemo in za katerega izgubljene žoge ne obstajajo. Pri Emersonu je zato postal tudi kapetan.
Prav v tej vlogi je navdušil očeta enega od soigralcev, potem ko ga je po težji poškodbi uspešno prepričal, da nadaljuje kariero. In prav ta oče je v Aspnu deloval kot ravnatelj na eni od šol, kjer sta vsako leto košarkarski kamp organizirala trener Gregg Popovich in generalni direktor R. C. Buford iz San Antonio Spurs. Ko so leta 2000 potrebovali še enega svetovalca, se je spomnil na 22-letnega mladeniča in ga povabil v Kolorado.
Presti je zbral dovolj denarja za pot, zadnji dan kampa pa šel v akcijo. Buford je takrat sodil tekmo, zdajšnji podpredsednik in generalni direktor Oklahome pa mu je svojo ponudbo predstavil kar med tekom z njim ob parketu. Naposled ga je prepričal, da ga s seboj v San Antonio vzame kot pripravnika. Njegova plača? Zgolj 250 dolarjev na mesec. In ostalo je zgodovina, kot radi rečemo.
Njegov vzpon je bil izjemno strm. Kariero je začel kot Popovichev video koordinator in že leta 2002 postal pomočnik direktorja ogledne službe, leto pozneje direktor za igralski kader, leta 2005 pa je napredoval na položaj podpredsednika in pomočnika generalnega direktorja. Ob tem je že leta 2001 odigral ključno vlogo pri izboru Tonyja Parkerja, danes ene od legend Ostrog.
Presti je kot član San Antonia doživel tri šampionske sezone: 2003, 2005 in 2007. Po sedmih letih v Teksasu pa je prišla priložnost, ki je ni želel spustiti iz rok. 7. junija 2007 ga je franšiza Seattle SuperSonics imenovala za novega generalnega direktorja. Del te organizacije, ki se je že leto pozneje preselila v Oklahomo in preimenovala v Thunder, je Presti še danes.
Oklahomo hitro zgradil v moštvo, polno potenciala
V prvi eri v Oklahomi se je hitro izkazal kot eden najbolj pronicljivih direktorjev v ligi NBA. Imel je jasno vizijo, ekipo je gradil potrpežljivo, prek nabora in premišljenih menjav, ne z bližnjicami. Že ob prihodu je kot drugega izbral Kevina Duranta, nato zadel z izboroma Russella Westbrooka in Jamesa Hardna, ob tem pa v jedro vključil še Serga Ibako.
S temi potezami je postavil temelje mlade, atletske in izjemno nadarjene ekipe, ki je iz razvojnega projekta v nekaj letih zrasla v kandidata za naslov prvaka. Vrhunec te prve faze njegovega dela je prišel leta 2012, ko je Oklahoma zaigrala v velikem finalu lige NBA, a naslova ni osvojila. Zaradi finančnih omejitev ni bilo mogoče zadržati vseh zvezdnikov. Hardna so tako poslali v Houston, medtem ko je Durant leta 2016 senzacionalno kot prost košarkar odšel v Golden State. Presti je moral gradnjo začeti znova.
V drugo postavil temelje dinastije
V drugo je delo opravil še bolje. Hitro je videl, da z Westbrookom in tudi Paulom Georgem, ki je medtem prišel v OKC, ne bo mogoče na silo podaljševati konkurenčnosti, ampak je moštvo premišljeno razstavil in ustvaril največjo zalogo izborov v ligi. Ključna poteza je bila menjava Georgea, čigar vrednost je Oklahoma močno rehabilitirala, v LA Clipperse. S to menjavo je v Oklahomo pripeljal Shaija Gilgeous-Alexandra, ob njem pa še paket izborov, ki je postal temelj novega vzpona.
Presti je nato znova zadel na naboru, ko je izbral Cheta Holmgrena, Jalena Williamsa in Casona Wallacea, hkrati pa z menjavami in podpisoma Alexa Carusa ter Isaiaha Hartensteina dodal še prepotrebno širino, ki sta manjkali mlademu jedru. Sestavil je talentirano moštvo, ki je daleč najgloblje v ligi in premore tudi daleč najboljšo obrambo.
Prvi naslov v zgodovini franšize je prišel leta 2025 in je tudi potrditev Prestijevega modela, da je mogoče s kopičenjem kapitala izborov, dobrim skavtingom in tudi priložnostnimi menjavami zgraditi šampionsko moštvo.
Že tako najboljša zasedba lige NBA, ki prekipeva od potenciala, ima še vedno na voljo izjemno zalogo izborov, ki jih lahko uporabijo tako za dodatno izpopolnjevanje skozi nabor kot tudi v menjavah na trgu. Zato bi lahko njihova vladavina trajala več let, pogovarjamo se o morebitni dinastiji.
Thunderji so v tem pogledu skoraj absurdno bogati. Po naslovu leta 2025 je OKC še vedno razpolagal s kar 11 izbori prvega kroga v naslednjih sedmih letih. Na letošnjem naboru premorejo 12. in 17. izbor. Prihodnje leto dobijo izbore od Denverja, LA Clippersov in San Antonia. Leta 2028 od Dallasa. Leta 2029 znova od Denverja. Konkurenco lahko zato upravičeno skrbi.
Najboljši ocenjevalec talenta
Rdeča nit Prestijevega načina delovanja je skoraj obsesivna skrb za kulturo, v kateri naj bi uspeh postal posledica vsakdanjih navad. Pri Oklahomi ni nič prepuščeno naključju, žoge so poravnane, plastenke v hladilnikih obrnjene z nalepkami naprej, brisače zložene tako, da se ujemajo do milimetra, je v obsežni zgodbi zapisal ESPN. Ta filozofija je v vseh porah franšize.
Dobro ga opiše zgodba s Chetom Holmgrenom. Ko je Presti prišel na Gonzago, Holmgren ni vedel, da generalni direktor Oklahome nanj skoraj ne gleda kot na košarkarja. Igralska ocena je bila namreč bolj ali manj že narejena. Prestija je zanimalo predvsem, kako se vede, kako se pogovarja s soigralci, kako posluša trenerje, kako bi bil videti v vsakdanjem življenju Thunderjev.
Glavni trener Oklahome Mark Daigneault je to opisal skoraj kot metodološko igro: “Ko ocenjuje igralca, si v resnici predstavlja, kako bi bil videti v tej ekipi. To je kot metoda igralskega vživljanja. Poskuša oceniti, kakšen bi bil ta fant, ko bi hodil po naši stavbi. Nekoč sva se pogovarjala o enem igralcu, pa mi je rekel: ‘Vsi fantje stojijo tam in pred treningom gledajo posnetke, jaz pa si ga poskušam predstavljati med njimi. In preprosto ne vidim, da bi se vklopil.’ In to je bilo to.”
V tem pogledu se vidi vpliv San Antonia, kjer prav tako že desetletja velik pomen dajejo prav osebnosti vsakega člana organizacije in temu, kako se bo vklopil v njihovo kulturo.
“Ugotovil sem, da sploh ni bil pozoren na nič, kar je imelo zvezo s košarko. Še vedno sem bil otrok in vedel sem, da je za mojo prihodnost in za to, kam želim priti, pomembno, kako se vedem, nisem pa se zavedal, da ima to tako velik vpliv. Zdaj vem, da je na meni izvajal svojo rutino branja misli v slogu gospoda Miyagija. In očitno sem test opravil, zato bom še naprej ostal to, kar sem,” je za ESPN pojasnil Chet.
Uspeh Oklahome tako še zdaleč ni plod srečnih naključij. Glede na potencial moštva, goro prihodnjih izborov in tudi Prestijevo starost, šteje namreč za menedžment še vedno precej rosnih 48 let, pa bo OKC še lep čas mešal štrene na samem vrhu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!